V soboto, 17. 1. 2026, se je v okviru Erasmus+ projekta delegacija dveh učiteljic in ravnateljice odpravila v Talin (Estonija) na izobraževanje.
Jeseni 2024 je dobila OŠ Artiče odobren projekt Razmišljam med vrsticami, v okviru katerega je najprej skupina strokovnih delavcev potovala na Finsko in si ogledala njihov sistem izobraževanja, septembra 2025 je skupina učiteljic in 12 učencev potovala na Poljsko, zadnje v nizu pa smo odpotovale v Estonijo. Ker je naš cilj bralno razumevanje, so bile izbrane tiste države, ki so po podatkih Pise dosegle visok rezultat na področju bralnega razumevanja - Estonija je celo 2. v Evropi.
Jeseni smo navezali stik z estonsko osnovno šolo, ki nas je bila pripravljena gostiti, in tako teden od 19. 1. do 23. 1. vse dopoldneve preživljamo pri njih in spoznavamo tako njihov šolski sistem kot metode dela v okviru različnih ur pouka.
Njihov sistem se od našega precej razlikuje, predvsem pa so nam že na začetku povedali, da starši cenijo znanje in od otrok tudi zahtevajo, da redno opravljajo svoje delo. S poukom pričenjajo ob 9.00 in končujejo okoli 15.00, mlajši malce prej, podaljšanega bivanja ni, otroci samostojno prihajajo v šolo in iz nje po pouku, starši jih v šolo pospremijo redko ali nikoli, otroci so med poukom precej umirjeni in svoje delo opravijo dokaj zavzeto. Kar nekaj stvari je takih, ki so nam všeč in bi jih bilo dobro implementirati tudi v naš šolski sistem, nekaj pa je tudi takega, kar nas dela unikatne - imamo šole v naravi, ki jih oni ne poznajo, imamo šolsko zobozdravstveno ambulanto, omogočamo več nadstandardnega programa ...
Glede metod dela ugotavljamo, da veliko pouka poteka polfrontalno, veliko berejo (tudi naglas in prvi vtis je, da jim gre bolje od rok, posledično pa najbrž bolje razumejo prebrano) in tudi pišejo veliko raznih kratkih in daljših besedil, ki jih lahko učitelji tudi ocenijo, vsak mesec morajo prebrati eno knjigo za domače branje, čez počitnice pa 3. Učenci so zelo samostojni, hitro se odzivajo na navodila, pri zapisanih navodilih ne pričakujejo dodatnih pojasnil in se lotijo dela.
Izkušnja iz Talina je lepa in nam je pustila kar nekaj prostora za razmislek, kako bi lahko nova spoznanja implementirali v naše delo. Predvsem se nam zdi nujno, da otroke naučimo samostojnosti pri delu in zavedanja, da je znanje pomembno in da se do njega pride tudi z veliko mero poslušanja in upoštevanja učiteljevih navodil.
Pri nas je veliko lepega, naši učenci so edinstveni, nekaj prostora za izboljšave pa je vendarle še in upamo, da bo ta izkušnja pripomogla k temu.
Vesna Bogovič, Jana Kovačič in Mateja Jankovič Čurič




