Danes smo se po dobrih dveh mesecih spet srečali pred šolskim poslopjem. Zbirati smo se začeli že kmalu po 7. uri zjutraj.
Ga. ravnateljica je skupaj s kolektivom učiteljev pozdravila vse navzoče učence in starše. V šolo je povabila učence od drugega do devetega razreda, učenci 1. razreda pa so imeli kasneje poseben program.
Šolske hodnike je spet preplavil klepet, smeh, veselje, razigranost. Naj tako ostane.
To, kar vemo, je kapljica; to, česar ne vemo, je morje. (Isaac Newton)